Neža Ravnikar

Živijo, sem Neža in nimam izkušenj, s tem, kako se piše blog, sploh pa ne spremljam ljudi, ki to počnejo. Po resnici povedano, si ne vzamem časa, da bi se lotila tega branja.

Letos bom na oratoriju kot animatorka že sedmič. Ja, počasi spadam v skupino ''tastarih'', seveda samo po letih. Velikokrat me sprašujejo, zakaj greš na oratorij? Preprost odgovor, zaradi teh super izkušenj ter z zavedanjem, da lahko to doživiš samo enkrat letno. Tam smo zbrani otroci in animatorji, ki imamo skupni cilj- imeti se super ter poleg tega še spoznavati Boga. Kljub temu, da je teden zelo pester in se bolj malo spi sploh, če se želiš še družiti zvečer z soanimatorji ali pa si odgovoren za kakšno stvar in seveda to delaš zadnje ure. Konec tedna se začnemo animatorji spraševati, od kje nam ta moč, da smo kljub napornim dnevom, še zmeraj poskočni in veseli. Tudi to je preprost odgovor- On nam daje to moč. Na mene pa deluje še ena skrivnostna čarovnija… to so otroške radovedne oči in njihov iskren nasmeh. Vsako jutro pridejo nasmejani, saj komaj čakajo, kaj bodo novega doživeli.