Iris Ambrož
Nasploh rada berem knjige, ki morajo biti zanimive. Včasih je kar težko najti dobro knjigo, ki bi te res pritegnila v branje (med karanteno sem jih našla okoli 5) in skoraj vedno mi je dolgčas brati knjige za domače branje (tri tedne nazaj sem prebrala Tavčarjevo Cvetje v jeseni, zgodba me ni ravno zelo navdušila). Sem pa imela (skoraj) vedno odprte tudi učbenike in zvezke za šolo - o zanimivosti le-teh mislim, da mi ni treba podrobno razglabljati.
Med karanteno sprva nisem imela skoraj nič časa, da bi poleg šole počela še kaj drugega. Ko sem se navadila na nov sistem pa sem poleg dela za šolo in učenja našla čas tudi za druge dejavnosti. Med drugim sem tudi brala knjige, zato bi vam rada povedala kratko obnovo (ni spoiler) ene izmed knjig.
Zgodba se vrti okoli skupine nekaj ljudi, natančneje upokojencev, ki živijo v domu za ostarele v Amsterdamu. 83 in 1/4 - letnik nam skozi svoje oči podrobno opisuje svoje življenje v domu s pravo mero humorja. Ko pa že misliš, da je vse popolno, se zgodba obrne in se konča bolj žalostno. Knjiga ima naslov Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4. (ima tudi nadaljevanje)
Nisem pa med karanteno samo brala. Velikokrat sem šla tudi na sprehode, sem tudi kuhala, risala, poslušala musko, veliko prostega časa sem preživljala tudi zunaj. Verjetno je vsak med karanteno spoznal kaj novega. Jaz sem. Dejansko sem po treh tednih že želela nazaj v šolo. Tale pouk na daljavo je bil sprva porazen, ker še nismo ujeli pravega sistema. Zadnje tedne pa kar gre, a vseeno opazim pomanjkanje stika z učitelji in sošolci. (imam res najboljši možni razred (in razrednika) :))
To bi bilo tudi vse z moje strani, upam, da se vidimo kmalu :)
Komentarji
Objavite komentar